25 maj, 2006

Reproduktivni parazitizem

Naj prevedem povzetek zanimivega članka, ki poroča o tristranski povezavi bakterije, bakteriofaga in artropoda in odkriva markanten pojav t. i. reproduktivnega parazitizma. Članek je avtorstvu Seth R. Bordensteina in sod. na voljo v odprtem dostopu v reviji PLOS Pathogens pod naslovom »The Tripartite Associations between Bacteriophage, Wolbachia, and Arthropods«.
Povzetek: Simbiontske bakterije, ki se prirojeno prenašajo po materini strani so pogoste med kopenskimi nevretenčarji. Te bakterije okužijo celice reproduktivnih tkiv in lahko imajo pomembne evolucijske in razvoje  posledice za gostitelja.  Pogosto ti prirojeni simbionti vzpostavijo z gostiteljem ugodno razmerje, vendar lahko nekatere vrste sebično spremenijo razmnoževanje nevretenčarja tako da povečajo število okuženih ženskih organizmov (ki so prenašalni spol za bakterijo) v populaciji. Bakterijsko povzročene motnje te vrste so pogin moških organizmov, feminizacija, izzivanje partenogeneze in citoplazemska nekompatibilnost in jih s skupnim imenom imenujemo »reproduktivni parazitizem«. V članku raziskovalci dokazujejo, da je povezava med v biosferi najbolj razširjenim reproduktivnim parazitom bakterijo Wolbachia in parazitsko oso prizadeta z mobilnim elementom – temperatnim bakteriofagom bakterije. V nasprotju z nedavnim poročanjem, ki nakazuje, da naj bi bakteriofag WO-B izzval reproduktivni parazitizem, kvantitativne in ultrastrukturne analize naših avtorjev kažejo, da so litični fagi WO-B letalni in so torej povezani z zmanjševanjem gostote bakterij Wolbachia in z reproduktivnim parazitizmom. Na osnovi svojih podatkov avtorji predlagajo t. i. model fagne gostote po katerem razvoj litičnih fagov specifično vodi v redukcijo in ne v indukcijo reproduktivnega parazitizma. Študija je med prvimi raziskavami, ki kaže na to, da so litični bakteriofagi zamenljivo povezani z gostoto in fenotipom obligatne znotrajcelične bakterije.          

Ni komentarjev:

Objavite komentar